Zavod za kulturo Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj

Dav. številka: 40351599

Telefon: 03 898 43 38,  03 898 43 39

Fax: 03 898 43 91

e-mail: milojka.komprej@sostanj.si

 

Direktor: v.d. direktorice ZKŠ mag. Milojka Bačovnik Komprej

Število zaposlenih: 3

 

Svet zavoda: Karmen Poštrak, Mateja Kumer, Boris Plamberger, Peter Obšteter, Marija Vačovnik, Peter Anželak, Mag. Milojka B. Komprej

 

KAZALO:

1. PREDSTAVITEV IN DELO ZAVODA ZA KULTURO ŠOŠTANJ

1.1. ZAKONSKE IN PRAVNE PODLAGE

1.2. ORGANI ZAVODA

1.3. DEJAVNOSTI ZAVODA

1.4. DOSEDANJI PROJEKTI ZAVODA

2. PROGRAM DELOVANJA Zavoda od 2013 do 2018

2.1. TEKOČI PROJEKTI IN DEJAVNOSTI Zavoda

2.2. NOVI PROJEKTI  IN DEJAVNOSTI Zavoda

 

1. PREDSTAVITEV IN DELO ZAVODA ZA KULTURO ŠOŠTANJ

Osnova za delovanja Zavoda za kulturo Šoštanj (dalje zavod) so zakonske in pravne podlage. Organi zavoda so direktor in Svet zavoda. Ustanovitelj zavoda je Občina Šoštanj (dalje ustanovitelj).

Prvi odlok o ustanovitvi zavoda je bil objavljen v Uradnem listu občine Šoštanj (dalje Uloš) 5/2001 z dne 3. 7.  Vpis v sodni register je bil 28.10. 2002. Zadnja sprememba odloka je bila objavljena v Uloš 5/2003, z dne 11. 7. 2003. Konstitutivna seja sveta je bila 2. 12. 2002, prva seja je bila 10.1. 2003. Predsednik prvega sveta zavoda je bil Peter Rezman. V.d direktorica Mirjam Povh je bila imenovana 11. 2. 2002 z odlokom. Prvi direktor Kajetan Čop je z delom začel 6.5.2003.

V letu 2024 Zavod vodi v. d. direktorja Milojka Bačovnik Komprej, v zavodu pa sta zaposleni še strokovna sodelavka Katarina Aman in hišnica Zvezdana Merc.

1.1. ZAKONSKE IN PRAVNE PODLAGE

Delo v zavodu določajo:

• ustava RS;
• zakonodaja na področju kulture, ki se tiče delovanja zavoda;
• zakon o javnih zavodih
• zakonodaja na področju javnih financ, ki se tiče delovanja zavoda;
• zakonodaja delavnega prava, zdravstvenega in socialnega varstva, ki se tiče delovanja zavoda;
• zakonodaja na področju upravnega in civilnega prava, ki se tiče delovanja zavoda;
• odlok o ustanovitvi;
• poslovnik sveta zavoda;
• razni pravilniki, ki bolj specifično določajo notranje poslovanje zavoda;
• nacionalni in lokalni program kulture;
• strateški načrti in letni programi, ki jih je sprejel direktor Zavoda ob soglasju Sveta zavoda.

1.2. ORGANI ZAVODA

Organa zavoda sta Svet zavoda in direktor. Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja. Za svoje delo je odgovoren ustanovitelju in Svetu zavoda. Svet zavoda nadzira zakonitost in poslovanje Zavoda, spremlja, analizira in ocenjuje delovanje Zavoda ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom in odlokom o ustanovitvi.

Člani sveta zavoda so:

• Karmen Poštrak (predstavnica ustanovitelja)
• Mateja Kumer (predstavnica ustanovitelja)
• Boris Plamberger (predstavnik zainteresirane javnosti)
• Peter Obšteter (Predstavnik zainteresirane javnosti)
• Marija Vačovnik (predstavnica ustanovitelja)
• Peter Anželak (predstavnik zainteresirane javnosti)
• Mag. Milojka B. Komprej (predstavnica zaposlenih) – predsednica

1.3. DEJAVNOSTI ZAVODA

Prvi člen Odloka o ustanovitvi Zavoda za kulturo Šoštanj se glasi: “ S tem odlokom Občina Šoštanj (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja Javni zavod za kulturo Šoštanj (v nadaljevanju: Zavod), za opravljanje kulturnih dejavnosti na območju Občine Šoštanj.”

 

Rregistrirane dejavnosti zavoda so sledeče:

DE 22.110  izdajanje knjig;

DE 22.120  izdajanje časopisov;

DE 22.130  izdajanje revij in periodike;

DE 22.140  izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa;

DE 22.150  drugo založništvo;

DE 22.230  knjigoveštvo;

G 52.486    trgovina na drobno z umetniškimi izdelki;

G 52.488    trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah;

G 52.620    trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah;

H 63.300 dejavnosti potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s turizmom povezane         dejavnosti;

K 70.200    dajanje lastnih nepremičnin v najem;

K 71.403    izposojanje drugih izdelkov široke porabe;

K 74.841    prirejanje razstav, sejmov in kongresov;

K 74.400    oglaševanje;

K 74.130    raziskovanje trga in javnega mnenja;

K 74.120    računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje;

K 74.852    fotokopiranje in drugo razmnoževanje;

K 74.853    druga splošna tajniška opravila;

K 74.873    druge poslovne dejavnosti.;

O 92.130    kinematografska dejavnost;

O 92.310    umetniško svetovanje in poustvarjanje;

O 92.320    obratovanje objektov za kulturne prireditve;

O 92.340    druge razvedrilne dejavnosti,

O 92.520    dejavnosti muzejev,  varstvo kulturne dediščine.

 

Najbolj se pri Zavod ukvarjamo z:

• Izdajanjem revij; List je revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše ter tudi finančno in vsebinsko največji projekt Zavoda, ki ga je sicer Zavod podedoval z ustanovitvijo.
• Prirejanjem razstav; v Mestni galeriji Šoštanj je letno v povprečju 10 do 11 razstav. Ob tem so seveda še Galerijski večeri in druge prireditve, tako da se v galeriji zgodi vsakih 14 dni ena prireditev.
• Obratovanje objektov za kulturne prireditve; Zavod upravlja s Kulturnim domom in Mestno galerijo Šoštanj. V desetih letih delovanja se je s sodelovanjem Zavoda zgodilo preko 700 prireditev. V Kulturnem domu domujejo različna društva, kot so: MEPZ Svoboda, Oktet TEŠ, folklorno društvo Oglarji, Amatersko gledališče Šoštanj in občasno še kdo. Pihalni orkester Zarja se pred vsakim velikim koncertom pripravlja v veliki dvorani Kulturnega doma. Seveda ima Kulturni dom še malo dvorano, ki pa jo najbolj uporabljajo glasbeniki.

 

Naštete so tri najmočnejše in najbolj prepoznavne dejavnosti zavoda. Zavod je dejansko tukaj zato, da vzpodbuja ustvarjanje lokalnih ustvarjalcev, na primer pri izdajanju knjig, amaterskem gledališču, ustanovitvi muzeja, sodelovanju z mladimi… Ob vsem tem je naloga Zavoda tudi, da Šoštanjčanom predstavi “visoko kulturo” iz širše Slovenije in sveta. To se dogaja predvsem na festivalu Ana Desetnica, v sklopu gledališkega abonmaja Lepi kamen in v Mestni galeriji Šoštanj .

1.4. DOSEDANJI PROJEKTI ZAVODA

Ker je Zavod predvsem lokalnega pomena in je njegov namen širiti kulturno zavest v lokalnem okolju, smo delovali na osnovi tega dejstva. Trudili smo se, da bi  spodbujali razvoj lokalnih kulturnih društev in posameznikov na področju kulture. To smo dosegli z lastnim ustvarjanjem in s tem, da smo omogočili, da so se pri nas predstavljali ustvarjalci iz Slovenije in sveta. V teh desetih letih smo ustvarili ali sodelovali pri več kot 700-tih prireditvah.

 

Nekaj najbolj odmevnih projektov zavoda je:

• Največje srečanje amaterskih gledališčnikov v Sloveniji – Linhartovo srečanje (2004).
• Mednarodni festival pouličnega gledališča Ana Desetnica (2004-2012). Šoštanj je bil eno prvih mest, ki se je pridružilo tej danes veliki družini.
• Eden največjih festivalov za mlade in neuveljavljene glasbene skupine v Sloveniji – Smallfest (2003-2012). Leta 2012 smo v okviru Smallfesta izvedli tudi prvi večer elektronske glasbe v Šoštanju.
• NOČ SLOVENSKIH SKLADATELJEV, RITMI NOVE GLASBE. Zavod, zanj  direktor, je v Cankarjevem domu sodeloval pri nastajanju projekta NOČ SLOVENSKIH SKLADATELJEV- RITMI NOVE GLASBE, ki sta ga organizirala Društvo slovenskih skladateljev in Zveza glasbene mladine Slovenije. Projekt je imel dobre odzive v vseh večjih medijih (2004).
• Evropski program za mlade YOUTH(2006).
• Na področju založništva smo izdali prvo knjigo Zavoda »Otok Walcheren, moja mladost v Šoštanju« v sodelovanju z založbo Cerdonis d.o.o. iz Slovenj Gradca, ki jo je napisal Janez Žmavc. Izdali smo tudi knjigo Mirana Aplinca »Vošnjaki, industrialci iz Šoštanja« in tako začeli z novo šoštanjsko zbirko »Lapis Bellus«  (2005).
• Izdajali smo otroške slikanice in jih podarjali našim otrokom v vrtcu in šoli (2004 -2005).
• Uspešno smo izdajali LIST (2003-2013).
• Bili smo so-organizator dobrodelnega koncerta za pomoč otrokom v občini Šoštanj z MAVRICO, društvom za pomoč ljudem v stiski (2005).
• V sodelovanju z Glasbeno šolo Fran Korun Koželjski in Glasbeno mladino Slovenije smo organizirali številne koncerte (2004-2007).
• Za mlade po srcu smo uvedli Stand up komedijo, ki je bila vsak konec meseca v Mestni galeriji Šoštanj(2007-2008).
• Pridobili smo ogromno sredstev od države in Evrope: za projekt »Vsebinska zasnova Muzeja usnjarstva Slovenije« v letih 2005 in 2006, mednarodna mladinska izmenjava programa »Mladina« z naslovom »Moja odgovornost-tvoja odgovornost« 2006, »Obnova stalne zbirke Napotnikove galerije« 2007, dve rubriki pri Listu, »Okolje in prostor« in »Gledališki kotiček« 2007. »Razstava del Ivana Napotnika na Dunaju« 2007-2008.
• Idejo o muzeju usnjarstva smo pripeljali tako daleč, da imamo danes v Šoštanju Muzej usnjarstva na Slovenskem.
• Kavarniški večeri s Črtom Škodlarjem in njegovimi gosti (2009-2010). V Kavarni Šoštanj je gospod Črt Škodlar imel pogovore z znanimi osebnostmi na področju kulture in javnega življenja, kot so Ciril Zlobec, Miša Molk, Zmago Jelinčič Plemeniti, Henrik Neubauer in drugi.
• Ureditev infrastrukture v Kulturnem domu (2009-2010), končno smo uspeli prepričati ustanovitelja, da je izpeljal to zelo pomembno investicijo. S tem se je življenje v Kulturnem domu popolnoma spremenilo. Zdaj Kulturni dom res živi!!!
• Folklora Oglarji vadijo v Kulturnem domu (ustanovljena 2010).
• Ustanovljeno Amatersko gledališče Šoštanj, premiera Priložnostnega zdravnika 13.06.2011. V letu 2012 premiera predstave Poštar, ki jo je napisala Milojka Komprej, režiral pa jaz. V letu 2013 premiera predstave IZ ŽIVLJENJA ŽUŽELK. Sam sem tudi ustanovitelj te skupine, režiser, scenograf, idejni vodja in še kaj.
• Abonma Lepi Kamen (od leta 2011), ki se je v letu 2012 razširil še na lutkovnega in se bo v letu 2013 še na domačo glasbo. Preko abonmaja se je povečal obisk Kulturnega doma. Abonentom, ki jih je v treh letih bilo že okoli 350 smo ponudili od operete, monokomedije, klovnske predstave, amaterska gledališča in lastno produkcijo.
• Vodnik po zbirkah Vile Mayer (2011), v sodelovanju z ustanoviteljem in Ministrstvom za kulturo RS.
• Galerijski večeri od leta 2003 naprej.
• Razstave lokalnih in priznanih avotrjev od leta 2003 naprej.
• ČLOVEŠKA NARAVA, Mače, Šoštanj, New York, OB kulturnem prazniku 2012 smo izvedli multimedijski plesno scenski projekt z uveljavljenim slovenskim avtorjem glasbe Boštjanom Perovškom in znano ameriško plesalko in filozofinjo slovenskega rodu Nicole Speletic.
• Otroški muzikal MOJČIN LEPI SVET (2012), Zavod je soproducent. Je zelo odmevna in odlična pevsko plesna predstava, v kateri igra Mojca Robič z otroki. O njej so pisali v Slovenskih Novicah, poročali na RTV SLO in POP TV.

 2. PROGRAM DELOVANJA Zavoda od 2013 do 2018

Bistvo našega dela v prihodnjih letih ješe bolj povezati Zavod z okoljem in seveda iskati nove načine kako ustvarjati kvaliteten program ter biti finančno čim manj odvisen. Biti moramo v kontaktu z izvajalci programa in sprejemniki programa, če želimo optimalizirati vsebino in stroške. Eno so naši estetski in filozofski standardi, drugo pa želja okolja po različnih vsebinah. Zato se je potrebno prilagoditi in najti pravo razmerje, simbiozo. V tako majhnih zavodih kot je naš, se žal ne moremo izgovarjati na opis delovnih nalog. Zaposleni moramo biti pripravljeni na administrativno, fizično in terensko delo. Program delovanja Zavoda v naslednjih petih letih bi razdelili na TEKOČE PROJEKTE IN DEJAVNOSTI Zavoda ter NOVE PROJEKTE  IN DEJAVNOSTI Zavoda.

 

2.1. TEKOČI PROJEKTI IN DEJAVNOSTI Zavoda

Že začete projekte oziroma dejavnosti, ki že potekajo in so ustaljene, je treba nadaljevati ter razvijati naprej. Glavni projekti oziroma dejavnosti so:

– Abonma LEPI KAMEN

Abonma je zaživel leta 2010. Občani so ga sprejeli z navdušenjem. Število abonentov se je drugo leto povečalo, tretje pa malenkost upadlo, kar je tudi posledica gospodarske krize. Trenutno je prijavljenih več kot 130 obiskovalcev abonmaja. Predstave so žanrsko raznovrstne in tako bo tudi ostalo.

– LIST

Pri Zavodu smo se odločili leta 2008 predlagati ustanovitelju, da podpre našo željo reorganizirati mesečnik LIST v 14 dnevnik. Format naj bi bil  podoben, kot je dnevnik Večer. Tako bi LIST po novem izhajal 2 krat mesečno in bil poslan v vsa gospodinjstva v občini. Bil bi glavni nosilec aktualnih dogodkov v občini. Bil bi brezplačen. Ustanovitelju bi služil kot enkratna vez z občani. Bil bi oglasna deska občine, oglasna deska občanov. Žal zaradi finančnih razlogov tega nismo mogli uresničiti. V letu 2012 smo zaradi zmanjšanja sredstev s strani ustanovitelja bili primorani reorganizirati tudi vsebino in obliko Lista. List je namreč finančno največji projekt Zavoda. Vrednost projekta je okoli 30.000 EUR letno. Zato bomo v prihodnjih petih letih poskušali uresničiti spremembo Lista iz mesečnika v 14 dnevnik.  Največji problem Lista je, da so novice o dogodkih v njem zastarale. Preko Lista bomo najprej občanom in naročnikom predstavili projekt 14 dnevnika.  Potem bomo izvedli anketo, s pomočjo katere bomo ugotovili javno mnenje glede spremembe. Povečali bomo letno naročnino in  si prizadevali pridobiti več naročnikov. Pri tem bomo bolj intenzivno vključili oziroma povabili lokalne gospodarske subjekte, da podprejo projekt. Vsebinsko pa bomo List osredotočili predvsem na občino Šoštanj! Ob tem pa bomo dvakrat letno izdali barvno kulturno prilogo Lista.

– Založništvo in Lapis Bellus

Na področju založništva bomo nadaljevali z trenutno edino knjižno zbirko v Šoštanju. Čeprav je bilo zadnja leta na tem področju zatišje, bomo v naslednjih petih letih to poskušali spremeniti. Prilagodili se bomo  situaciji na trgu in se bolj osredotočili na vsebino kot na obliko, saj je največja prepreka pri izdaji knjižnih del strošek oblikovanja in tiska. Pomanjkanje sredstev ne sme biti izgovor, zato bomo poskušali s cenejšimi oblikami tiska.

– Smallfest

Festival za mlade, ki je v Šoštanju že od leta 2003, je edini pravi festival za mlade,  katerega bistvo ni posiljevati ljudi z vsebino, ampak dati možnost mladim  nadobudnim ustvarjalcem, mladim po srcu v občini Šoštanj pa popestriti dneve. Festival je bil prepoznaven po celi Sloveniji in tujini.  Pomembna posledica festivala je spoznavanje drugačnih in spoštovanje le-tega. Smallfest je trenutno v mirovanju.

– Ana Desetnica v Šoštanju

To je mednarodni festival pouličnega gledališča, ki  na ulice Šoštanja pripelje do 500 ljudi iz Šoštanja in širše okolice. To je aktualna svetovna kultura  v Šoštanju, festival, ki je eden najbolj pomembnih poletnih dogodkov. V leti 2024 smo namesto Ane Desetnice izvedli festival Doživetje čez  poletje. Strošek od 2.000 EUR do največ 3.000 EUR.

– Kulturni dom

Strošek vzdrževanja Kulturnega doma je na letni ravni 14.000 EUR. Ta strošek bomo poskušali zmanjšati z dogovorom s Komunalnim podjetjem in Elektro Celje. Sama vsebina v Kulturnemu domu pa je iz leta v leto bolj raznovrstna in bogata: od tega, da trenutno tam domujejo številna društva in skupine, do programa, ki se izvaja. Naslednji korak  je, da Zavod preseli svoje pisarne v prostore Kulturnega doma in s tem dejansko Kulturni dom postane živ in popolnoma dostopen. V Sloveniji ima velika večina podobnih Zavodov kot smo mi sedež v kulturnih domovih.  S tem bomo dobili popoln pregled nad dogajanjem, saj smo k  temu kot upravitelj Doma zavezani. Seveda pa bomo tako lahko še bolj izpopolnili vsebine, ki bodo prisotne.

– Mestna galerija Šoštanj

Je ena izmed paradnih konjev Šoštanja in eden izmed najlepših prireditvenih prostorov v Šoštanju. Vsekakor bomo nadaljevali z razstavami domačih in tujih avtorjev, z glasbenimi recitali, literarnimi večeri. Galerija mora zaživeti tudi kot info točka. Zato bomo na tem področju poskušali bolj sodelovati s krajevno skupnostjo in turističnimi društvi iz cele občine. Potrebno pa je končno urediti infrastrukturo v galeriji: obnovo električnih napeljav, zidov in osvetlitve. Strošek vzdrževanja je okoli 3.500 EUR.

– Amatersko gledališče Šoštanj (AgledaŠ)

AgledaŠ je trenutno v mirovanju. Gledališka skupina je delovala pod okriljem Zavoda. Naš cilj je obuditi skupino in izvesti produkcijo, s katero bi lahko nastopali tudi drugod po Sloveniji.

– Sodelovanje z lokalnim okoljem

Z ustanoviteljem, društvi, glasbeno šolo, osnovno šolo in vrtcem sodelujemo vzorno. To sodelovanje poteka preko izvajanja programa v Kulturnem domu, Mestni galeriji in v poletnem času na zunanjih prireditvenih prostorih. Sodelovanje bomo podkrepili s strokovno pomočjo in  uporabo naše infrastrukture pod ugodnimi pogoji. Naša društva ustvarjajo kulturno dediščino občine Šoštanj.

2.2. NOVI PROJEKTI  IN DEJAVNOSTI Zavoda

– Poletna šola Pihalnega orkestra Zarja

Z dirigentom PO Zarja Miranom Šumečnikom sva se pogovarjala o sodelovanju pri izvedbi poletne šole za  člane mladinskih pihalnih orkestrov. Ponudil sem mu sodelovanje v obliki koriščenja Kulturnega doma oziroma, da bi vsak večer mladi nadobudni glasbeniki pred Kulturnim domom pokazali, kaj so preko dneva delali. Torej bi vsak večer nastala neke vrste improvizirana kavarna z živo glasbo, kjer bi se mladi umetniki družili s starši in občani.

-Glasbeni abonma LEPI KAMEN

Tudi na glasbenem področju bi uvedli abonma. Pogovori o abonmaju domače glasbe že potekajo. V veliki dvorani Kulturnega doma bi bili koncerti domače glasbe v obliki resnih koncertov. Trajali bi 45 minut do ene ure. Drug glasbeni abonma bi bil kombiniran abonma zborovske glasbe in pihalnih orkestrov. Ta abonma je zaenkrat še samo ideja, ki pa jo bom poskušal skupaj razviti z vidnimi predstavniki zborovskega petja in pihalnega orkestra.

– Gledališka Šola

Za naše osnovnošolce bom nudil v imenu Zavoda svoje strokovno znanje za brezplačne tečaje gledališke igre in veščin. Bistvo šole bo v vzpodbujanju ustvarjanja mladih.

– Mini lutkovni oder v Vili Mayer

Mini lutkovni oder je zaživel že pred časom, vendar je naša želja, da v Šoštanju ustvarimo stalni lutkovni oder z lutkami, ki imajo avtohtoni karakter in železni repertoar. Vsako leto bi ustvarili dve do tri nove izvirne lutkovne igrice, ki bi jih igrali z ročnimi lutkami in marionetami. Seveda bi ta program nudili vrtcu in osnovni šoli. Poskušali pa bi tudi privabiti otroke od drugod. To bi počeli v sodelovanju z ustanoviteljem in lokalno skupnostjo.

– Koncesija za oglaševanje prireditev

Koncesija bi bila lahko stalen vir prihodka in bi tudi uvedla red na področju oglaševanja v občini. Danes je konkretno eden večjih problemov plakatiranje v Šoštanju, kjer je že leta in leta invazija oglaševanja raznih avtošol in drugih subjektov iz drugih občin. Že zaradi estetskega videza in vtisa ob obisku Šoštanja se mora to področje urediti. Mislim, da je prav, da to prevzame Zavod.

– Literarni festival Lepi Kamen

Glede na to, da imamo v občini priznane in nadarjene literate, kot sta Milojka Komprej in Peter Rezman, bi z njunim sodelovanjem poskusil ustvariti Literarni festival v Šoštanju, kjer bi se en teden v letu bogatila pisana beseda na temo Šoštanja in Šoštanjčanov.

 

v.d. direktorice ZKŠ mag. Milojka Bačovnik Komprej